Bolgarski nacionalni zbor je glasoval za spremembo Zakonika o davčnih in socialnovarstvenih postopkih ter s tem sprejel direktive Evropske unije za omejevanje davčnih utaj in izboljšanje čezmejne davčne preglednosti.
Bolgarija je sprejela zakon, ki davčnim uradnikom zagotavlja neomejen dostop do podatkov o kriptovalutah

Ključne ugotovitve
- Bolgarski nacionalni zbor je 9. septembra s 149 glasovi za in nobenim proti glasoval za to, da se Nacionalni davčni urad pooblasti za dostop do podatkov uporabnikov kriptovalut.
- Obvezno poročanje o podatkih povečuje stroške usklajevanja za majhna podjetja na področju kriptovalut, kar ogroža konkurenčnost regionalnega fintecha.
- Zakon do 31. decembra 2025 prenaša dve direktivi EU, kar omogoča čezmejno izmenjavo podatkov za preprečevanje davčnega izogibanja.
Zakonodajalci odobrijo zakonodajo, usklajeno z EU
Bolgarski nacionalni zbor je 9. septembra v končnem branju odobril spremembe Zakona o davčnih in socialnovarstvenih postopkih, ki bodo davčnim uradnikom omogočile dostop do podrobnih informacij o uporabnikih kriptovalut. Zakonodajalci so v 240-članskem zboru glasovali s 149 glasovi za in 0 proti, 10 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo.
Zakon, ki ga je predložila vlada, prenaša dve direktivi Evropske unije (EU), namenjeni izboljšanju davčne preglednosti in omejevanju davčnih utaj. V skladu s spremembami bodo davčni organi po vsej EU in v partnerskih jurisdikcijah lahko izmenjevali podatke o posameznikih in podjetjih, ki trgujejo s kriptosredstvi.
Spremembe zahtevajo, da se podjetja, ki trgujejo s kriptosredstvi, registrirajo in poročajo podatke o uporabnikih Nacionalni davčni agenciji. Podatki vključujejo imena, naslove, datume in kraje rojstva, podatke o davčnem rezidentstvu ter davčne identifikacijske številke.
Ponudniki morajo prav tako predložiti podatke o posameznih transakcijah za vsako vrsto kriptovalutnega sredstva, s katerim poslujejo, vključno s skupnim prejetim bruto zneskom, številom trgovanih enot, številom nakupov ali prodaj v fiatnih valutah ter transakcijami med kriptovalutami.
Države članice EU so morale direktive sprejeti do 31. decembra 2025. Ukrepi so namenjeni zapolnitvi vrzeli v poročanju in okrepitvi prizadevanj za boj proti izogibanju davkom v zvezi z digitalnimi sredstvi.
Glasovanje je takoj sprožilo razpravo na družbenih omrežjih, pri čemer so zagovorniki zasebnosti kritizirali obseg zbiranja podatkov, ga označili za pretiranega in opozorili, da bi obvezno razkritje osebnih podatkov lahko izpostavilo uporabnike varnostnim tveganjem. Drugi so trdili, da spremembe daleč presegajo davčno preglednost in pomenijo nadzor nad zakonitimi dejavnostmi s kriptosredstvi.
Trgovci s kriptovalutami in mala podjetja so izrazili zaskrbljenost zaradi stroškov usklajevanja z zakonodajo. Nekateri so menili, da bodo zahteve glede registracije in poročanja izrinile manjše ponudnike s trga ter zmanjšale konkurenčnost Bolgarije v regionalnem sektorju finančnih tehnologij.
Zagovorniki predloga zakona so potezo pozdravili in dejali, da Bolgarijo usklajuje s standardi EU ter pomaga preprečevati davčne utaje. Komentatorji finančne politike so spremembe opisali kot že dolgo pričakovane in opozorili, da podobni okviri že veljajo v drugih državah članicah. Zakonodaja naj bi zaprla tudi pomembno vrzel in omogočila učinkovitejše čezmejno davčno sodelovanje.
Ta članek je bil iz angleščine preveden z umetno inteligenco. Izvirna angleška različica je verodostojni vir; samodejni prevodi lahko vsebujejo netočnosti, zlasti pri pravni in regulativni terminologiji.












