Ogromna vrzel v svetovnem sistemu obdavčevanja kriptovalut; obdavčljive kriptovalute na Kitajskem predstavljajo le petino tistih v ZDA

Lani je potencialno obdavčljiva globalna dejavnost s kriptovalutnimi sredstvi v verigi presegla 457 milijard dolarjev, je v svojem najnovejšem poročilu navedlo podjetje za analizo podatkov o verigi blokov Chainalysis. Od tega zneska pripada 125,1 milijarde dolarjev evropskim državam, 112,6 milijarde dolarjev ZDA, 21 milijard dolarjev pa Kitajski, kjer je trgovanje s kriptosredstvi na kopnem prepovedano.

Te številke, za katere se ocenjuje, da predstavljajo spodnjo mejo, vključujejo dobičke, pripisane centraliziranim in decentraliziranim borzam; prihodke iz rudarjenja, stakinga, posojil in iger na srečo; ter plačila, denominirana v kriptovalutah. Kar zadeva Kitajsko, je zaradi prepovedi trgovanja težko oceniti skupno aktivnost kitajskih uporabnikov, saj se transakcije selijo v tujino.

86-odstotna vrzel

V obeh primerih, po mnenju analitikov, CARF (Crypto-Asset Reporting Framework – Okvir za poročanje o kriptosredstvih), ki ga je objavila OECD in bo začel veljati prihodnje leto, zajema le 14 % svetovnega skupnega obsega.

»Preostalih 86 % – ki vključujejo dejavnosti na decentraliziranih borzah (DEX), prenose med posamezniki, tokove prihodkov v verigi in plačila – ne sodi v praktični obseg okvira,« je navedlo podjetje Chainalysis, ki vladam in podjetjem prodaja orodja za sledenje dejavnosti v verigi.

CARF, ki je zasnovan kot orodje za odkrivanje davčnih tveganj, velja le za centralizirane borze, posrednike, trgovce na drobno in nekatere ponudnike denarnic. Vsaj 46 držav se je že zavezalo, da ga bodo uvedle leta 2027 ter začele zbirati podatke o uporabnikih kriptoaktivnih sredstev in jih deliti z drugimi jurisdikcijami. Še 29 držav naj bi se tej skupini pridružilo leta 2028, ZDA pa se bodo pridružile leta 2029.

Kaj ostaja skrito

Analitiki Onchain so trdili, da CARF ne bo zajel absolutne večine obdavčljivega dohodka, povezanega s kriptosredstvi, saj ta mreža ne zajema dejavnosti na decentraliziranih borzah, prenosov med posamezniki (peer-to-peer), dejavnosti samostojnega hrambe, nagrad za rudarjenje, donosov iz stakinga, prihodkov od posojil ter številnih plačil za blago in storitve.

Poleg tega borzam primanjkuje informacij o kriptosredstvih, pridobljenih drugje, kar otežuje natančne izračune dobičkov in izgub, hkrati pa v sistemu CARF ne bodo sodelovale vse države. Poleg tega bo sistem davčnemu organu morda sporočil, za koliko je oseba prodala svoja kriptosredstva, ne pa tudi, koliko je zanje plačala, kar otežuje izračun dobička.

Vendar pa CARF ni edini nedavni poskus izboljšanja pobiranja davkov, povezanih s kriptosredstvi. V EU, kjer je januarja letos začela veljati direktiva DAC8, kriptovalutne borze že zbirajo občutljive osebne podatke svojih strank in jih bodo začele deliti z nacionalnimi davčnimi organi leta 2027.

Smrtno nevarne posledice uhajanja davčnih podatkov

Boj proti davčnim utajam je dvorezni meč, saj ogroža tudi lastnike kriptosredstev.

To poletje je borza Bull Bitcoin, ki trguje izključno z bitcoini, v Franciji začela pravni spor v poskusu razveljavitve uredbe, ki direktivo DAC8 vključuje v lokalno zakonodajo. Po navedbah borze, ki razvija tudi priljubljeno bitcoin denarnico Bull z več funkcijami za izboljšanje zasebnosti, direktiva EU ustvarja »ogromen mednarodni zbiralnik finančnih podatkov, ki povezuje pravne identitete posameznikov, njihove domače naslove in dejavnosti s kriptovalutami, vključno z informacijami, ki nimajo nikakršne zveze z obdavčevanjem«.

Francija je postala zloglasna zaradi največjega števila fizičnih napadov na lastnike bitcoinov in drugih kriptovalut, kar je omogočilo tudi uhajanje osebnih podatkov iz nacionalnega davčnega organa. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bilo po podatkih javne baze registriranih fizičnih napadov na lastnike kriptosredstev 36 incidentov, kar je za 64 % več kot v celotnem letu 2025. Število je verjetno višje, saj se vsi napadi ne prijavijo policiji in/ali postanejo javni.