Malta se je pridružila Italiji, Portugalski in Španiji pri blokiranju morebitnega davka na spletne igre na srečo na ravni EU, so za Politico povedali štirje diplomati; v proračunskem sporu lahko vsaka od 27 vlad uveljavi veto. Po modelih Komisije bi Malta morala plačati približno 190 milijonov dolarjev (165 milijonov evrov) letno, kar je več kot delež Italije, kljub temu da ima le malo več kot pol milijona prebivalcev. Ta obveznost izhaja iz licence Malteške igralniške uprave, ki podpira tudi velik del sektorja kripto-kazinojev.
Malta bi v okviru davka EU na igre na srečo v višini 2,19 milijarde dolarjev plačala več kot Italija

Ključne ugotovitve
- Malta, Španija, Italija in Portugalska nasprotujejo predlagani davčni obremenitvi na ravni EU, so za Politico povedali štirje diplomati.
- Španija bi morala letno plačati 478 milijonov dolarjev (414 milijonov evrov), kar je skoraj četrtina predvidenega skupnega zneska v višini 2,19 milijarde dolarjev (1,9 milijarde evrov).
- Malteški delež v višini 190 milijonov dolarjev (165 milijonov evrov) presega italijanskega v višini 154 milijonov dolarjev (133 milijonov evrov), čeprav je malteško gospodarstvo precej manjše.
Maltov sistem izdajanja licenc je tisto, kar dajatev dejansko obdavčuje
Malta se je združila z Italijo, Portugalsko in Španijo, da bi nasprotovala predlaganemu davku EU na spletne igre na srečo, je v sredo poročal Politico, ki se sklicuje na štiri diplomate, seznanjene z razpravami. V izjavi malteškemu parlamentu 22. junija je predsednik vlade Robert Abela dejal, da njegova vlada ne more sprejeti davkov na ravni EU, uvedenih za vzdrževanje porabe Unije, pri čemer je ugovor utemeljil s fiskalno suverenostjo in se le posredno skliceval na posamezne sektorje. Novi »lastni viri« EU zahtevajo soglasno odobritev vseh 27 vlad, zato lahko že ena sama država to pobudo v celoti blokira.
Po podatkih spletnega portala Politico bi Španija prispevala približno 478 milijonov dolarjev (414 milijonov evrov) letno, kar je skoraj četrtina skupnega zneska. Malta bi prispevala okoli 190 milijonov dolarjev (165 milijonov evrov). Italija bi s približno 7-odstotnim deležem prihodkov prispevala okoli 154 milijonov dolarjev (133 milijonov evrov) – manj kot Malta, čeprav je njeno gospodarstvo več kot sto krat večje. Prispevek Rima bi bil tudi precej nižji od njegovega običajnega deleža v proračunu EU, kar je po poročanju spletnega portala Politico presenetilo aktiviste, ki se borijo proti igralništvu. Stranka »Bratje Italije« premierke Giorgie Meloni je lani sprejela resolucijo, v kateri poziva k preklicu prepovedi oglaševanja podjetij za igre na srečo s strani nogometnih klubov.
Evropska komisija je ocenila, da bi 3-odstotni davek na čisti promet sektorja spletnih iger na srečo v obdobju 2028–2034 prinesel okoli 2,19 milijarde dolarjev (1,9 milijarde evrov) letno, v dokumentu, ki je bil poslan državam članicam in o katerem je bilo prvič poročano maja kot del paketa, za katerega je Komisija navedla, da bi lahko letno prinesel skoraj 12,7 milijarde dolarjev (11 milijard evrov) iz novih davkov na digitalne storitve, igre na srečo in kriptosredstva. V sedemletnem obdobju to znaša približno 15,4 milijarde dolarjev (13,3 milijarde evrov). V istem dokumentu je bilo priznano, da v Uniji ni skupne opredelitve igre na srečo niti usklajenega pristopa k njenemu obdavčevanju.
Politico pripisuje predlagani davek romunskemu poslancu Evropskega parlamenta Victorju Negrescu, podpredsedniku Evropskega parlamenta, čigar prvotni predlog je predvideval 1 % bruto prihodkov od iger na srečo. Ta različica, predstavljena v ustnem vprašanju v parlamentu, ki so ga sopodpisali poslanci iz skupine Socialisti in demokrati, Evropske ljudske stranke, Renew, Zelenih in Levice, navaja podatke raziskovalne službe Parlamenta v višini od 2,31 milijarde do 4,62 milijarde dolarjev (2 do 4 milijarde evrov) letno, oziroma skoraj 32,3 milijarde dolarjev (28 milijard evrov) v celotnem proračunskem obdobju. Scenarij Komisije s 3-odstotno stopnjo uporablja drugačno stopnjo za drugačno osnovo, vendar gre pri obeh za isto pobudo in ne za konkurenčni predlogi.
Izpostavljenost Malte izhaja iz izdajanja licenc in ne iz porabe igralcev. Licenca Malteškega urada za igre na srečo (MGA) omogoča vzpostavitev bančnih odnosov in oporo na trgu EU, zato so podjetja s sedežem na Malti prevladovala na nemškem in avstrijskem spletnem trgu, preden so nacionalni regulatorji ukrepali proti njim. Letno poročilo MGA za leto 2024 navaja, da igre na srečo neposredno predstavljajo 6,7 % nacionalnega gospodarstva, kar se poveča na 10,1 %, če upoštevamo posredne učinke – kar je manj od približno 12 %, ki jih navaja Politico in ki se ujemajo s številko iz poročila agencije za leto 2022. Isti okvir MGA predstavlja regulativno podlago za platforme za igre na srečo, ki temeljijo na kriptovalutah, kar pomeni, da bi dajatev na promet, naložena operaterjem z malteško licenco, neposredno zadevala sektor kriptokazin.
Licenca je že pod pritiskom: 16. aprila je Sodišče Evropske unije v zadevi C-440/23 odločilo, da lahko države članice prepovejo spletne igralniške storitve, ki so odobrene drugje v Uniji, ter za to predvidijo civilnopravne posledice, vključno z nadomestilom izgub igralcev. Teden dni kasneje je generalni pravobranilec Nicholas Emiliou ugotovil, da je malteški Zakon št. 55, ki malteškim sodiščem nalaga, naj zavrnejo tuje sodbe proti lokalno licenciranim operaterjem, nezdružljiv s pravili EU o priznavanju sodb. Malta zdaj brani isti model izdajanja licenc hkrati pred davkom in sodiščem.
Argument industrije proti davku je, da bi igralce potisnil k nelicenciranim spletnim stranem. Maarten Haijer, generalni sekretar Evropskega združenja za igre na srečo in stave, je za Politico povedal, da višji davki pomenijo slabše kvote za stranke, saj so nezakoniti trgi v Evropi »le en klik stran«. Nicola Matteucci, ekonomist na Università Politecnica delle Marche, ki raziskuje ta sektor, je istemu mediju povedal, da obstaja cenovna meja, pri kateri povpraševanje upade, vendar je ta učinek počasnejši, kot trdijo operaterji, saj večina igralcev ni povsem racionalnih potrošnikov. Nekdanji angleški vratar Peter Shilton, ki je v 45 letih na konjskih dirkah izgubil več kot 1,35 milijona dolarjev (1 milijon funtov) in zdaj vodi dobrodelno organizacijo za pomoč pri odvisnosti od iger na srečo, je junija v Bruslju za Politico dejal, da so argumenti industrije »le fasada«.
Politico poroča tudi, da je Roberta Metsola, malteška predsednica Evropskega parlamenta, lani imela uvodni govor na konferenci v Rimu, ki jo je organiziralo podjetje SiGMA, malteško podjetje za prireditve na področju iger na srečo, ki ga je ustanovil njen univerzitetni prijatelj Eman Pulis, pri čemer je občinstvu povedala, da je »več kot le malo ponosna«, da se je prireditev začela prav v tej otoški državi. Govoril je tudi italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Eden od diplomatov EU, ki mu je Politico zagotovil anonimnost, je Malto opisal kot »tako odvisno od industrije spletnih iger na srečo, kot je Nemčija odvisna od avtomobilov«.
Ob pisanju tega članka Komisija še ni izdala uradnega predloga, časovni razpored za uvedbo dajatve pa je zelo stisnjen. Abela je parlamentu povedala, da se pogajanja o proračunu nadaljujejo na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta, sledilo pa jim bo posebno zasedanje Sveta v novembru in prizadevanja za sklenitev dogovora v decembru, pri čemer se bodo opirali na petdnevna pogajanja, s katerimi je bil dosežen dogovor o okviru za leto 2020. Irska, katere program predsedovanja navaja pravočasen dogovor o večletnem finančnem okviru kot glavno prednostno nalogo, predseduje tem pogajanjem do 31. decembra. Za primerjavo: predlagani malteški zakon bi znašal približno 12 % od 1,6 milijarde dolarjev (1,39 milijarde evrov) neposredne bruto dodane vrednosti, ki jo je MGA pripisala igralništvu v letu 2024.
Ta članek je bil iz angleščine preveden z umetno inteligenco. Izvirna angleška različica je verodostojni vir; samodejni prevodi lahko vsebujejo netočnosti, zlasti pri pravni in regulativni terminologiji.












