Trumpova administracija je predlagala uvedbo 25-odstotnih carin na brazilske izdelke v skladu s 301. členom Zakona o trgovini iz leta 1974. V preiskavi se trdi, da je Brazilija s spodbujanjem sistema Pix »nepravično oškodovala ameriška podjetja, ki se ukvarjajo s konkurenčnimi storitvami elektronskih plačil«.
ZDA na muhi brazilske storitve Pix: v trgovinskem poročilu trdijo, da sistem takojšnjih plačil omejuje ameriško trgovino
NAPISAL
DELI
Ključne ugotovitve
- Z sklicevanjem na člen 301 trdi ameriški trgovinski predstavnik (USTR), da brazilska storitev Pix škoduje podjetjem na ameriškem trgu, in predlaga uvedbo carinskih ukrepov proti njej.
- Po 7 milijardah transakcij v aprilu Lula brani prevlado sistema Pix na trgu in bo v prihodnje blokiral spremembe.
- Pred oktobrskimi volitvami se je Flavio Bolsonaro sestal z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o tržnih pravilih iz člena 301.
Braziliji grozijo 25-odstotne carinske dajatve zaradi uvedbe sistema Pix
Pix, brazilski vodilni sistem za takojšnja plačila, je ponovno v središču pozornosti, potem ko je bil omenjen v nedavnem poročilu Urada ameriškega trgovinskega predstavnika (USTR).
Poročilo je ugotovilo, da poleg drugih domnevnih vzrokov, vključno s preferencialnimi carinami, izvrševanjem protikorupcijskih ukrepov, zaščito intelektualne lastnine, dostopom do trga z etanolom in nezakonitim krčenjem gozdov, Pix obremenjuje ali omejuje trgovino ZDA, politike, ki stojijo za njegovo vzpostavitvijo, pa so »izvršljive v skladu s členom 301(b) Trgovinskega zakona«.
V »Obvestilu o ugotovitvi in pozivu k predložitvi pripomb v zvezi z ukrepi v skladu s
členom 301« USTR trdi, da »dejanja, politike in prakse Brazilije v zvezi s preferencialno obravnavo sistema Pix predstavljajo breme ali omejitev za trgovino ZDA, saj nalagajo stroške ameriškim ponudnikom storitev in jih silijo, da brez nadomestila promovirajo svojega brazilskega konkurenta«.
USTR je ugotovil, da dvojna vloga centralne banke kot regulatorja in operaterja sistema Pix ustvarja navzkrižje interesov in postavlja v neugoden položaj ameriške alternative, saj sistem ponuja brezplačno posameznikom in omejuje tarife za institucije.
Ta poteza sledi obisku senatorja in predsedniškega kandidata Flavia Bolsonara, najmočnejšega tekmeca predsednika Luiza Inácia Lule da Silve na oktobrskih volitvah, v Beli hiši, kjer se je sestal s predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o organiziranem kriminalu in tarifni politiki, če bi v primeru hipotetične zmage na volitvah.
Brazilski vlada je izrazila ogorčenje nad temi predhodnimi zaključki in poudarila, da po brazilski zakonodaji domača in tuja podjetja uživajo enako obravnavo.
„PIX je brezplačna, javna infrastruktura za takojšnja plačila, ki jo upravlja brazilska centralna banka in jo prebivalstvo široko sprejema. Njena pravila se uporabljajo enotno in nevtralno, ameriška podjetja pa aktivno sodelujejo v tem ekosistemu,“ je poudaril uradni sporočilo za javnost.
Lula je zagovarjal tudi sistem Pix, ki je aprila obdelal več kot 7 milijard transakcij. „Pix pripada Braziliji in nihče nas ne bo prisilil, da ga spremenimo, glede na storitve, ki jih nudi brazilski družbi,“ je izjavil.
