Pisma obravnavajo vse večji vpliv umetne inteligence (AI) na življenje ljudi danes in v prihodnosti ter pozivajo k ohranjanju »globoke človeškosti«. Leo XIV priznava, da umetna inteligenca spreminja sedanjo socialno doktrino, in poziva k zaščiti delovnih mest ter vloge dela v gospodarstvu.
Papež Leon XIV. v zgodovinski okrožnici obsoja žrtvovanje delovnih mest zaradi dobička iz umetne inteligence
NAPISAL
DELI
Ključne ugotovitve
- Prva enciklika papeža Leona XIV. o AI opozarja, da neregulirana tehnologija ogroža delo, in zahteva nove socialne predpise.
- Katoliška cerkev zavrača uporabo AI zgolj za dobiček in poziva trge, naj dajo prednost ciljem, usmerjenim v človeka.
- Papež Leon XIV. nato poziva globalne regulatorje, naj se odmaknejo od BDP in preidejo na novo merilo za splošno blaginjo.
Papež Leon XIV. izda prvo okrožnico o umetni inteligenci: človeštvo mora ostati »globoko človeško«
Tehnologija umetne inteligence (AI) in nedavni razvoj, ki vpliva na človeško delo in njegov pomen, sta današnje religije prisilili, da preučijo te okoliščine in prilagodijo svoja dogma novim časom.
V ponedeljek je papež Leon XIV., prvi ameriški in perujski papež, objavil svojo prvo okrožnico, ki obravnava to vprašanje, z naslovom MAGNIFICA HUMANITAS. Dokument skuša podati priporočila za poveličevanje človeške osebe v dobi umetne inteligence, ob upoštevanju, da te tehnologije ne smemo razvrstiti kot sile, ki je v nasprotju s človeštvom, ampak da »lahko povzroči škodo, če ni usmerjena k dobremu«.
V dokumentu Leo XIV. obravnava več skrbi Cerkve, priznava obdobje preobrazbe, ki ga človeštvo preživlja po porastu umetne inteligence, in poziva, naj ostanemo »globoko človeški«, saj »človeško dostojanstvo ogrožajo nove oblike dehumanizacije«.
Vodja katoliške Cerkve opozarja na vzpon tehnokratskega paradigme, utrjenega v težnji, da »logika učinkovitosti, nadzora in dobička sama oblikuje osebne, družbene in gospodarske odločitve«, ter opozarja na posledice, ki jih ima dejstvo, da umetno inteligenco obvladuje le peščica ljudi. »Ko se taka moč koncentrira v rokah peščice ljudi, postane pogosto neprosojna in se izogne javnemu nadzoru, kar povečuje tveganje za izkrivljene oblike razvoja, ki povzročajo nove odvisnosti, izključitve, manipulacije in neenakosti,« je izjavil.
Vrednost dela in nova vloga človeka v delovnem okolju sta prav tako del analize Leona XIV. Njegova Svetost trdi, da »delo ni zgolj instrument; izraža in poglablja dostojanstvo naših življenj«, ter ga označuje kot »zahtevo človeškega položaja, normalno pot k zrelosti, razvoju in osebni izpolnitvi«.
Glede na to, da nekateri vodilni predstavniki industrije umetne inteligence trdijo, da bi umetna inteligenca lahko povzročila val brezposelnosti, je Leo XIV. dejal, da v očeh Cerkve:
»Stremenje k večjim dobičkom ne more upravičiti odločitev, ki sistematično žrtvujejo delovna mesta, saj je človek cilj, ne sredstvo, in gospodarski red mora ostati podrejen človeški dostojanstvu in skupnemu dobremu.«
V ta namen papež opozarja, da se moramo preusmeriti s sedanjih gospodarskih meril, vključno z bruto domačim proizvodom (BDP), na nove opredelitve, ki upoštevajo splošno blaginjo ljudi in okolja.
»V dobi umetne inteligence in robotike se ni več mogoče zanašati izključno na ‚nevidno roko‘ trga,« je sklenil in trdil, da morajo biti politika in predpisi ter mednarodno sodelovanje usmerjeni v spodbujanje socialne vključenosti, skupnega dobra in dostojnega dela.
