Trump pravi, da brez iranske predaje ni dogovora, saj cene nafte poskočijo in se vojna širi

Vojna z Iranom vstopa v drugi teden, Trump izda zahtevo po predaji, energetski trgi pa poskočijo

Skupna operacija, poimenovana Operacija Epic Fury, se je začela 28. februarja, ko sta ZDA in Izrael izvedla usklajene napade na iranske raketne objekte, jedrsko infrastrukturo, pomorska sredstva in komplekse vojaškega vodstva. Kampanja se je hitro razširila v eno največjih vojaških ofenziv v regiji v zadnjih desetletjih, vključno s stotinami zračnih napadov, manevrirnimi izstrelki Tomahawk in oboroženimi droni, ki so ciljali lokacije po Teheranu, Isfahanu in Qomu. V zgodnji fazi kampanje sta bila po navedbah ZDA, Trumpa in izraelskih uradnikov iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej in več visokih poveljnikov Islamske revolucionarne garde ubita.

Iran je odgovoril z balističnimi raketami in napadi z droni, usmerjenimi na Izrael in ameriške vojaške baze po zalivski regiji, vključno z objekti v Bahrajnu, Katarju, Kuvajtu in Združenih arabskih emiratih (ZAE). Nekateri napadi so povzročili žrtve in škodo na infrastrukturi, drugi pa so motili komercialne pomorske poti in prisilili k evakuaciji civilistov iz več regionalnih mest. Naftne ladijske poti v bližini Hormuške ožine, ozkega grla za približno petino svetovne oskrbe z nafto, so doživele znatne motnje.

Trump je pozno 6. marca na Truth Social objavil neposredno sporočilo o smeri konflikta in svojih pričakovanjih do Teherana.

»Iran, ki je hudo tepen, se je opravičil in predal svojim sosedom na Bližnjem vzhodu ter obljubil, da nanje ne bo več streljal,« je Trump zapisal. »To je prvič, da je Iran v tisočih letih izgubil proti okoliškim bližnjevzhodnim državam.«

Dodal je, da Iran »ni več ‘Nasilnež Bližnjega vzhoda’, temveč je ‘PORAŽENEC BLIŽNJEGA VZHODA’ in bo to še mnoga desetletja, dokler se ne preda ali, bolj verjetno, popolnoma ne sesuje.«

Ameriški predsednik je nakazal tudi priprave na širšo regionalno evakuacijo.

»Tisoče ljudi premikamo iz različnih držav po Bližnjem vzhodu,« je Trump zapisal v ločeni objavi. »To se izvaja tiho, a brezhibno. State Department pod vodstvom sekretarja Marca Rubia opravlja odlično delo!«

Trumpova najbolj presenetljiva izjava je prišla v tretjem sporočilu, v katerem je izključil pogajanja, razen če Teheran v celoti kapitulira. Trump je zapisal:

»Z Iranom ne bo nobenega dogovora, razen BREZPOGOJNE PREDAJE! Po tem in izbiri ODLIČNEGA & SPREJEMLJIVEGA voditelja(-ev) bomo … neutrudno delali, da Iran vrnemo z roba uničenja in ga naredimo gospodarsko večjega, boljšega in močnejšega kot kdaj koli prej.«

Iranska vlada je zahtevo zavrnila. Predsednik Masoud Pezeškian je predlog označil za nerealističen in obljubil, da Iran ne bo kapituliral kljub velikim vojaškim izgubam in pretresom v vodstvu.

Konflikt je povzročil tudi takojšnje gospodarske pretres(e). Energetski trgi so se odzvali prvi, saj je Brentova nafta poskočila nad 93 dolarjev za sod, West Texas Intermediate pa se je v prvem tednu spopadov približal 91 dolarjem. Analitiki so dejali, da je strah pred motnjami v ladijskem prometu skozi Hormuško ožino sprožil največji tedenski porast naftnih terminskih pogodb v zadnjih letih.

»Nafta je ta teden že poskočila za 34,5 % — največji skok v zgodovini. Zdaj trgovci v cene vgrajujejo 60-odstotno verjetnost [da] se Hormuška ožina zapre za 7+ dni,« je na X dejala ena oseba.

Cene energije povzročajo valovit učinek po svetovnem gospodarstvu. Nafta je ključni vložek za promet, letalstvo, proizvodnjo in ladijski prevoz, kar pomeni, da lahko vztrajna rast cen poveča inflacijo in hkrati upočasni gospodarsko rast. Ekonomisti ocenjujejo, da bi dolgotrajna motnja, ki bi potisnila surovo nafto proti 100 dolarjem za sod, lahko dodala približno 0,5 do 0,8 odstotne točke inflaciji v večjih razvitih gospodarstvih.

Tudi ZDA niso imune. Cene bencina na črpalkah so se že začele zviševati za nekaj centov in ponekod po državi celo do 0,50 dolarja na galono, ekonomisti pa opozarjajo, da bi vztrajni energetski skoki lahko zapletli odločitve denarne politike Federal Reserve. Višji stroški goriva pogosto pomenijo višje stroške prevoza, ki se na koncu prelijejo v potrošniške cene blaga od hrane do elektronike.

Finančni trgi so se na vojno odzvali tudi z volatilnostjo. Glavni ameriški delniški indeksi so v prvem tednu konflikta doživeli ostre nihaje, medtem ko so vlagatelji preusmerjali denar v tradicionalna varna zatočišča, kot je zlato. Obrambni izvajalci pa so, nasprotno, imeli koristi zaradi pričakovanj o povečani vojaški porabi in obnavljanju zalog natančnega streliva.

Trgi kriptovalut so se prav tako odzvali, vendar ne enotno. Bitcoin je v prvih dneh konflikta sprva močno padel, nato pa se je odbil, ko so vlagatelji ocenjevali inflacijska tveganja in likvidnostne razmere, povezane z vojno.

Nekateri menijo, da bi dolgotrajna geopolitična kriza lahko sčasoma usmerila več kapitala v digitalna sredstva, zlasti če bodo centralne banke prisiljene zrahljati denarno politiko kot odziv na gospodarske pritiske.

Druga gospodarska razsežnost so neposredni stroški vojne. Sodobne zračne kampanje se močno zanašajo na natančno vodeno strelivo, manevrirne izstrelke in prestrezne sisteme, ki stanejo na stotisoče — včasih pa milijone — dolarjev na enoto. Vzdrževanje stotin napadov na dan lahko hitro porabi velike zaloge orožja in ustvari pritisk na dobavne verige obrambne proizvodnje.

Obstajajo tudi posredni gospodarski stroški, povezani z vojaškimi napotitvami, humanitarnimi evakuacijami, zavarovalnimi premijami za ladjarske družbe, ki delujejo v Perzijskem zalivu, ter motnjami na letalskih poteh po regiji. Ekonomisti pravijo, da bi svetovno gospodarstvo šok lahko absorbiralo, če bi konflikt ostal omejen in kratkotrajen. Dolgotrajna vojna pa bi verjetno povzročila širše posledice, vključno s počasnejšo rastjo in vztrajnimi inflacijskimi pritiski.

Kljub naraščajočim stroškom in negotovosti je Trump nakazal, da se bo kampanja nadaljevala, dokler Iran ne popusti.

»IRAN BO IMEL VELIČASTNO PRIHODNOST,« je Trump zapisal v svoji objavi na Truth Social. »NAREDIMO IRAN SPET VELIK (MIGA!).«

Za zdaj konflikt kaže le malo znakov upočasnitve, zato trgi, diplomati in trgovci z energenti pozorno spremljajo razvoj, ko se vojaške operacije in gospodarske posledice odvijajo hkrati.

FAQ 🇮🇱 🇺🇸 🇮🇷

• Kaj je Donald Trump med vojno povedal o Iranu?
  Trump je dejal, da ne bo »nobenega dogovora z Iranom razen brezpogojne predaje«, državo pa je v objavah na Truth Social označil za »poraženca Bližnjega vzhoda«.
• Kaj je Operacija Epic Fury?
  Operacija Epic Fury je skupna ameriško-izraelska vojaška kampanja, začeta 28. februarja 2026, usmerjena proti iranski raketni, jedrski in vojaški infrastrukturi.
• Zakaj med vojno z Iranom rastejo cene nafte?
  Trgi se bojijo motenj v Hormuški ožini, ključni naftni ladijski poti, ki prenese približno 20 % svetovne oskrbe z nafto.
• • Kako bi lahko vojna z Iranom vplivala na svetovno gospodarstvo?
  Višje cene energije, volatilnost trgov in rastoča obrambna poraba bi lahko povečali inflacijo in upočasnili gospodarsko rast po vsem svetu.